Bila je sobota, vremenska napoved je bila zelo slaba, tako da se je nekaj pohodnic odločilo, da se nam ne bo pridružilo. Pogumne smo vztrajale in bile nagrajene. S soncem v Slovenski Bistrici. Tudi na Rogli ni bilo vetra, res pa  je, da je bilo malo hladneje in   je padlo nekaj kapljic dežja, kar pa nas ne ustraši pri zastavljenemu cilju.
Zjutraj  nas  je  na  avtobusu pričakala naša vodnica Vika. Z njo smo se popeljale do  Slovenske Bistrice, kjer smo izstopile in odšle, sedaj že  na obvezno jutranjo kavico na dvorišču bistriškega gradu. Po kavici smo krenile do parka in po starem delu  Slovenske Bistrice, vmes nam je vodnica Vika razlagala o Slovenski Bistrici in njeni zgodovini. Cilj našega sprehoda po Slovenski Bistrici je bil  »Starotrška bistriška gospoda«.  Marsikaj  novega  smo  izvedele  o  tej  gospodi  in  o  njihovem

življenju ter zgodbah, ki so zapisane v zgodovino. Zaključek je bil pri cerkvi sv. Jerneja. Od  tam smo se vrnile na avtobusno postajo in se z avtobusom popeljale na Roglo. Naš cilj je bil »Pot med krošnjami«. Doživele smo to pot, poskusile, vse kar nam ponujajo, na koncu so se nekatere vrnile po hitrejši poti s toboganom, ostale pa smo šle lepo počasi navzdol. Sedaj imam priložnost, da pohvalim našo Marijo, ki se bliža osemdesetim, da je zmogla vse, kar smo si zastavili.  Našo »ta miceno« smo spravili na trampolin, ki je na stolpu,  s tem je premagala vsaj malo strahu. Čestitam obema!
Do odhoda smo imele še nekaj časa,  v  hotelu  smo  se  okrepčale, popile čaj ali kavico  in  nekaj pojedle. Energije je bilo dovolj, da smo šle naokoli po energijski poti in si ogledale vse, kar nas je zanimalo. Žal nam je edino to, da si nismo uspele ogledati še notranjost cerkve, ker je bila zaprta.  Prav  tako  se nismo odločile, da preizkusimo še  poletne  sanke. Pravijo, da moraš  vedno  nekaj pustiti za drugič, da imaš razlog, da se ponovno vrneš.

Prostovoljka: Olga Kovačič