Res je tako. Sledil je drugi teden, spet ponedeljek in mi smo ponovno na poti. Ta ponedeljek smo se dogovorili, da se dobimo na železniški postaji pri lokomotivi. Kot vedno smo bili točni, saj vlak ne čaka. Po desetih minutah vožnje smo izstopili na rački železniški postaji in se podali proti središču kraja, vmes pa naša jutranja kavica v baru Mesarije Skodič. Po kavici smo šli do gradu, naša Marija, ki se je rodila v Račah, nam je marsikaj povedala o ljudeh, ki so bivali tukaj oziroma so bili njihovi sosedje in o tem, kakšne so bile Rače pred skoraj osemdesetimi leti. Pokazala nam je tudi mesto oz. hišo, kjer se je rodila, vendar te hiše ni več. Ko smo prispeli do gradu, sta nas čakala naša Vika, sedaj že lahko rečem tako in Matjaž, vodja poslovalnice Pozejdon. Matjaž nas je naprej popeljal v račko cerkev Sv. Jožefa delavca, ki je nekaj posebnega. Zgrajena je na zelo ozki parceli, tako da ima celo kletne prostore. V cerkvi je mozaik priznanega patra Marka Rupnika. Matjaž nam je povedal zgodovino cerkve in kaj vse se je dogajalo ob gradnji. Vsi smo prejeli majhne fotografije mozaika p. Rupnika v prezbiteriju cerkve. Povedal je tudi to, da mozaik še ni gotov, p. Rupnik je obljubil, da bo prišel in delo končal, datuma pa ni povedal. Po ogledu cerkve in obveznem zvonjenju smo se odpravili nazaj proti gradu – biseru v središču kraja.
Prvi postanek je bil v kapeli sv. Janeza Nepomuka, ki je zelo lepo obnovljena. Ob koncu razlage smo doživeli nekaj posebnega, Matjaž nam je zapel prečudovito pesem, bili smo ganjeni. Z ogledom in razlago smo nadaljevali v zgornjih prostorih, posedli smo se v beli dvorani in prisluhnili zgodbi, s tem tudi zgodovini račkega gradu in o zaroti proti cesarju na gradu Rače, izvirnemu prizorišču prvega slovenskega romana Ivan Erazem Tattenbach, ki ga je napisal Josip Jurčič.
V gradu je tudi privatni muzej starin, ki jih je zbiral električar Gril namesto plačila za opravljeno delo. Njegova hčera nas je popeljala po muzeju in nam marsikaj povedala in posamezne eksponate razložila, saj nismo vedeli, zakaj so se uporabljali.
Po končanem ogledu smo se počasi vrnili na postajo in ker smo še imeli nekaj časa do prihoda vlaka, smo opravili kondicijski trening.
Ponovno smo preživeli lep dopoldan.
Prostovoljka: Olga Kovačič
