Klasična podjetja relativno enostavno merijo svojo uspešnost. Uspešna so, če dosežejo večji tržni delež, povečajo prodajo in imajo večji dobiček. Pri nevladnih organizacijah in socialnih podjetjih pa gre za več ko le-to, saj nas  zanima tudi dolgoročni vpliv na družbo.

Za nekatera področja, kot je zdravstvo in sociala, so razvite številne objektivne metode, ki merijo kakovost in dolžino življenja. V tem primeru je učinke relativno lahko izmeriti in primerjati med sabo. Pri subjektivnih metodah pa gre za oceno deležnikov o stanju, položaju in zadovoljstvu – svojem ali od drugih.

Jasno izmerjen in pokazan družben učinek je ključen predvsem zaradi:

• sledenja poslanstvu organizacije,
• pridobivanja zaupanja v javnosti, 
• pridobivanja finančnih investitorjev,
• poročanja ob različnih priložnosti in medijskih objav kot primer dobre prakse z namenom širiti zavedanje o pomenu družbenega učinka kot posledico izvedenih družbeno-odgovornih aktivnosti.

Po interpretaciji mednarodnega standarda družbene odgovornosti, ISO 26000 (Guidance on social responsibility ISO 26000:2010, 1st edition, 2010) je bistvena značilnost družbene odgovornosti pripravljenost organizacije, da družbena in okoljska razmišljanja integrira v svoje odločanje ter prevzema odgovornost za vplive svojih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje. To pomeni tako pregledno kot etično ravnanje, ki prispeva k trajnostnemu razvoju ter je v skladu z veljavno zakonodajo in z mednarodnimi normami ravnanja, pri medsebojnih odnosih pa organizacija upošteva tudi svoje deležnike.

Meritev družbenega učinka v DCA ne izvajamo, ker je to prezahtevna naloga, dokler ne bo pristojno ministrstvo predpisalo metodologije za merjenje družbenega učinka. V DCA zasledujemo socialni vidik družbene odgovornosti – starejšim omogočiti aktivno in kakovostno življenje. Za merjenje lahko uporabimo finančne in nefinančne kazalnike:

• finančni kazalniki: ovrednotenje dela prostovoljcev po tržni urni postavki, obnova poslovnih prostorov, …
  (če bi programe izvajala tržna organizacija ali javni zavod v lasti MO Maribor, bi samo strošek voditeljev  2 x presegel sofinanciranje programov našega društva (DU).
• nefinančni kazalniki (DU): povečanje psihofizične kondicije, krepitev zdravja, zmanjšani obiski pri zdravniku in jemanje zdravil (manjše breme za zdravstveno blagajno), kasnejši odhod v domove za starostnike, …

Vsekakor smo zagovorniki uvajanja merjenja družbenega učinka, saj bi to ojačalo naša pogajalska izhodišča ter prepričalo državo in lokalno skupnost, da za zelo majhne finančne vložke dosežejo velik družbeni učinek, vse storitve pa bi bile nekajkrat dražje, če bi jih izvajale javne institucije.